<< Clitocella mundula, črneči mokovec | Gobe | Clitocybe agrestis, tratna livka >>
Clitócella popinális (Fr.) Kluting, T.J. Baroni & Bergemann (2014)
Rod: Clitocella - mokovci
ZNAČILNOST: goba s klobukom in betom ima bel mokasti videz in tudi vonj ter okus po moki.
KLOBUK: 2-5 cm širok, mlad je izbočen in z zavitim robom, kasneje raven in z valovitim robom, običajno s topo grbo na osredju, star je pogosto udrt, površina je belkasta in pegasta, kasneje lahko postane rumenkasto-siva ali sivo-rjavkasta ter z vijoličastim nadihom, ob dotiku počrni, suh, gladek, rob je dalj časa spodvit, zrel pogosto dobi koncentrične gube in razpoke.
TROSOVNICA: lističi mlade gobe so sprva beli in kasneje krem do sivo okraste barve, ob dozorelih trosih lahko tudi rjavkasto rožnati, ob dotiku črnijo, široki in nazobčani ter viličasti blizu beta, ostrinka je gladka, gosti in z vmesnimi lističi proti robu.
BET: 3-5 cm visok, 0.4-1 cm debel, valjast, nekoliko razširjen proti dnišču in tudi proti vrhu, mlad je trd in kasneje mehkejši oziroma elastičen, površina je kosmičasta na belkasti ali sivo rjavi podlagi, vrh je bel in proti dnišču rjavkast ter tam tudi vlaknast.
MESO: belkasto, v klobuku po rezu pordeči, v betu ne pordeči, temveč postane sivo, končno počrni, tanko, mokastega vonja in rahlo grenkega mokastega okusa.
TROSI: 4-6.2 x 3-5 µm, široko elipsoidni ali oglati, tankostenski z majhnimi nepravilnimi bradavicami, trosni prah je rožnate barve.
RASTIŠČE: saprobna goba raste v listnatih in iglastih gozdovih, na zemlji zakopana med travo in listjem ali mahom, najraje na apnenčastih tleh, tudi v parkih, skupinsko in redko posamič, uspeva od poznega poletja do jeseni, redek.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Agaricus amarella Pers. (1828), Agaricus popinalis Fr. (1821), Clitocella popinalis (Fr.) Kluting (2013), Clitocybe amarella (Pers.) Quél. (1873), Clitocybe popinalis (Fr.) Bres. (1928), Clitopilopsis popinalis (Fr.) Kühner ex Konrad & Maubl. (1949), Clitopilus lutetianus (E.-J. Gilbert) Noordel. & Co-David (2009), Clitopilus mundulus var. nigrescens Sacc. (1887), Clitopilus popinalis (Fr.) P. Kumm. (1871), Hyporrhodius popinalis (Fr.) Henn. (1898), Orcella popinalis (Fr.) Kuntze (1891), Paxillopsis popinalis (Fr.) J.E. Lange (1939), Paxillopsis popinalis var. pallida J.E. Lange (1940), Paxillus amarellus (Pers.) Quél. (1886), Paxillus mundulus var. arenosus Hruby (1936), Paxillus popinalis (Fr.) Ricken (1911), Rhodocybe lutetiana (E.-J. Gilbert) Bon (1973), Rhodocybe mundula f. luteolamellata Bohus [as 'luteomellata'] (1994), Rhodocybe mundula var. rubescens Locsmándi & Vasas (1994), Rhodocybe popinalis (Fr.) Singer (1951), Rhodocybe popinalis f. insititia (Bon) Courtec. (1988), Rhodocybe popinalis f. pallida (J.E. Lange) Bohus (1994), Rhodocybe popinalis var. hollosii Babos [as 'hollosi'] (1994), Rhodocybe popinalis var. insititia Bon (1980), Rhodocybe popinalis var. macrospora A. Kaur (2013), Rhodocybe popinalis var. pallida (J.E. Lange) P.-A. Moreau (2004), Rhodocybe popinalis var. sordidula P.-A. Moreau (1997), Rhodopaxillus lutetianus E.-J. Gilbert (1926), Rhodopaxillus popinalis (Fr.) Konrad & Maubl. (1937)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 354
